V kamero smo tokrat ujeli pravljični utrinek v tehniki Kamišibaja, ki so ga pripravili učenci slovenske OŠ v Bračanu. Ob zgodbi iz naših krajev, bodo najmlajši gledalci spoznavali ježke, odkrivali jesenske barve, lovili ribe v zaledenelem jezeru, se posladkali na čajanki in spoznali mladega modnega oblikovalca.
Nina je ljubka, izjemno radovedna kodrasta deklica. Z belo oblačico Olgo, ki živi na nebu skupaj s soncem, luno in tetami oblačicami, sta postali najboljši prijateljci. Pri vsakodnevnih izzivih si ena drugi pomagata in s prijateljem Teom doživljata nešteto dogodivščin.
Tokrat o nasilju nad ženskami. Psihološko nasilje, zalezovanje, fizično nasilje, spolno nadlegovanje – vse to je tudi del nasilja nad ženskami. Vsaka tretja ženska je v Evropski uniji doživela spolno nasilje vsaj enkrat v življenju, medtem ko je zaradi nasilja v Evropi vsako leto več kot 3000 smrtnih žrtev. V 28. državah EU je 18 % žensk izkusilo zalezovanje od 15. leta starosti dalje. O tem z voditeljico Mairim Cheber v studiu FEDERICA MARASSI, glavna inšpektorica lokalne policije, MARIA FERRARA, podpredsednica GOAP in INGRID BERSENDA, psihologinja in psihoterapevtka. Uredništvo Mairim Cheber, Nataša Ferletič, Luana Grilanc, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki je tudi režiser oddaje.
Na robu Tržaškega Krasa, kjer se apnenčaste stene prelivajo v flišnate sloje, obiskovalce pričaka poseben svet, ki diši po Jadranu. Domačini mu pravijo Breg. Na tem koščku zemlje je reka Glinščica oblikovala prikupno sotesko, ki jo obdajajo raznolika naravna okolja. Zaradi izjemne biotske pestrosti je Rezervat doline Glinščice med najzanimivejšimi v deželi. Oddajo dopoljuje vsebina televizij Srednje Evrope.
Juan in Lele raziskujeta vulkansko pokrajino. Na začetku morata z daljnogledom najti silhueto, ki se nahaja na polaroidu, razvozlati enačbo iz steklenice, ki jima da namig, da morata proti vulkanu, nato morata z vodnimi pištolami narisati vulkan in v vreči za krompir skakati do zaklada.
Na voljo do 1. 12. 2024. Če so povojne generacije imele Cicibana, se generaciji baby-boomerjev rojevajo Pedenjpedi. Pedenjpeda je napisal Niko Grafenauer, pesnik in pisatelj, član SAZU, ki je bil v letih 1980 in 90 aktiven v civilnodružbenih gibanjih za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, s svojo poezijo za odrasle pa eden glavnih predstavnikov slovenskega modernizma. Kakšen je bil čas, ko se leta 1966 rodi Pedenjped, in se povojno graditeljstvo počasi umirja, cesta bratstva in enotnosti pa je zgrajena, nam pove direktorica Muzeja novejše zgodovine Kaja Širok. Tik ob izidu Pedenjpeda so zapisali, da med najbolj posrečene Grafenauerjeve izraze sodi glagol »našlikašlakati«, če pa bi danes Pedenjped praskal po tablici, smo vprašali pesniškega raperja Igorja Saksido, to, kako je generacijam pokazal, kakšni so videti pedenjsrajčka in pedenjhlače, pa nam je zaupal ilustrator Marjan Manček. Toda kaj pravzaprav pomenita ped in pedenj?
Tema tokratne oddaje so migracije: v studiu se o tem z dijaki in voditeljem Romeom Grebenškom pogovarjata namestnica direktorja fundacije Karitas v Trstu Katarina Modic in koordinator sprejemnega centra ICS Onlus v Trstu Matteo Danieli. V prispevkih je gost še predstavnik UNHCR Italija Filippo Ungaro. Uredništvo oddaje Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki je tudi režiser oddaje.
Šesta sezona nastaja v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 in v duhu preseganja meja oddaje in njenih obzorji. V 2. epizodi 6. sezone bo občinstvo lahko spoznalo Vilija Kokota in Davida Raido, mlada in kreativna fanta, ki živita na Goriškem in delujeta na - samo na prvi pogled zelo različnih - področjih, kot so fotograija, rap in vrtnarstvo. Pa vendar ju povezuje razmislek o odnosu med urbanim in podeželskim, o tem, kaj jima pomeni narava, kje se vidita v prihodnosti in kakšen odnos imata z zamejskim prostorom. Avtor oddaje je Urban Košir.
V tokratni oddaji o zmagovalni jadrnici Arca SGR s čezmejno posadko. Prelistali bomo knjigo ''Pionieri'' v kateri je športni novinar Sergio Tavčar zapisal svoje spomine. Občudovali bomo osltarno palo renesančnega mojstra Carpaccia in se na kocu sprehodili ob treh čezmejnih rekah.
Tik pod Matajurjem, ki velja za sveto goro Beneških Slovencev, smo obiskali vas Mašere, kjer nas je domačinka, Luisa Battistig popeljala skozi zgodovino vasi. V treh muzejskih zbirkah lahko spoznamo zgodovino življenja v vasi nekoč. V prvi so razstavljeni predmeti, ki so jih domačini uporabljali vsak dan. V kovačiji si lahko ogledamo kovaško orodje, ki ga je pustil za seboj zadnji kovač Michele, Miha Dus. V sosednji hiši pa še danes burita domišljijo obiskovalcev »uelbana kljet,« obokana klet in kamnita miza, ki stoji sredi nje. Realizacija Video pro.
Podobe Srednje Evrope: Marano Lagunare/ Čebelarski muzej/ Alpski ekspresionizem/ Antične podvodne razbitine/ Otok Pašman/ Ne le košare/ Velenje, zeleno mesto/ S kolesom okrog Blatnega jezera/ Portret Dušana Hrena/ Uredništvo Deva Pincin.
